na kmetiji je lepo...

Ob deset nič nič zjutraj, sem bil s kolegom zmenjen za obisk avtomobilskega sejma v Celju (sej je razvidno iz naslova d0h). On me seveda, kot nepričakovano kliče ob devet trinajst in reče, da naj bom takoj dol, ker je on pr mjuzik boksu. Tipično. Ne ozirajoč se na manjše komplikacije se odpravim ven, se usedem v avto in odpraviva se proti kme... Celju, Celju. Na sejem seveda po deset kilometrskem sprehodu od najbližjega parkplaca do prizorišča srečno prispeva in prva stvar, ki jo po končanem obujanju spominov na flešerska leta in predpriprave na partije v zloglasnih halah golovec (ja, to so te hale, zakon) opazim, je huda temnolasa hostesa v mobitelovem kamionu. Ok, si rečem, dan obeta. Po par brezzveznih obiskih na par brezzveznih lokacijah (ok, pri motorjih sta bli dve čist hudi lubici, sta dokumentirani ampak to je pa vse kar je), se končno znajdeva v glavni in največji hali, ne vem kera črka že. Uaaa, a ma kdo kšn ekstzi, a gremo mal na haus, kva dela ta kris libing... aja, sejem ok. Gremo najprej do folcvagna. Par kiklc, neki poslovno so oblečene, nič posebej interesantnega. Ravno tako ne pri škodi in seatu. Vtis mi popravi nissan, kjer si že rečem pizda, mogoče bi pa lahk mi mal več cajta prežvel kle gor na štajerskem. Fotke niso uspele, ker se bejbe skrivajo, jebeš, gremo mem renoja pa še gor mal pogledat. Hudo spet spomini na te štenge, noro. Neham razmišljat, ko zagledam osamljeno hosteso pri ferrariju. Klik, gremo naprej. Hude tete pri mercedezu, huda teta pri audiju, srednje huda pri poršeju. Vožnja z đipom ne rata, ker se nama ne da čakat do pol petih. Jebeš, gremo še nasprot, kurc pa ta haus. Najbolj se nasmejim, ko zagledam, da pod šotorom, ki oglašuje nek novi reality šov prbija MC flasher, spet spomini:P Gremo not v halo. Tuki se pa začne, hude lubice pr tojoti in imo najhujša na sejmu sploh pri alfi, pa še fotka je uspela yay. Neki se še zajebavava z enimi tetami, posnamem branca v akciji (ne, ni fuku dveh hostes na skretu) in sam pejmo. Nadaljujeva v naslednjo halo, kjer so neke azijske in ameriške firme tut mele nekaj hostes, par njih celo voljnih poziranja. Ena je bla praktično naga pa še rada je noge narazn držala. En fotograf je čist notr padu. Js bi biu tut notr, pomislm in mal poklikam s svojim mobitelom. Okol te tete je blo kr dost folka kr dost cajta, ampak nama se ni dal več. Šla sva še pozdraut mišelinovga duhca in se počas odpravla. Spet deset km do avta, pica pa dam. Fotke bi lahko ble boljše, ampak jebiga, zoom mam v kurcu pa ene bijočez nočjo bit pr mer. Kva se če, namen šteje. Na koncu boste vidl še bizarno stvar, oz. nekaj, kar se nama je zdelo zabavno, doklr nisva pogruntala za kaj gre. Potem ko sva pogruntala, se nama je zdel pa še zmeri zabavno. Tako, to naj bi blo nekak to. Avti so bli pa še kr kul.