ma ne grejo mi te naslovi, penis ih gleda

Že en čas razmišljam o malomeščanski filozofiji v smislu, vse se zgodi z razlogom in o tem, kakšen bullshit se mi zdi tovrstno razmišljanje. Zdi se mi zgrešen pogled na svet, oziroma kot nek izhod pred odkritim, direktnim soočanjem človeka s svojimi dejanji oziroma z njihovimi posledicami. Če bi dejansko obstajal za vsako stvar razlog, potem ne bi mogle obstajati (negativne) posledice, saj bi se vsaka stvar zgodila z razlogom. Torej, če narediš napako, boš zato iskal izgovor v tem, da se nekje skriva razlog za nastalo situacijo. In ko se enkrat na neki točki zgodi nekaj neprecenljivo dobrega, si rečeš aha, to je pa to; to je razlog za mojo napako, saj se mi brez nje nikoli ne bi zgodilo to, kar se je, ker ne bi nečesa dojel/ker ta trenutek ne bi bil tukaj/insert something extremely gay.
To sicer naj bi bil nekakšen optimističen aspekt sveta, ampak je na nek način tudi verjetje v usodo. Če za vsako stvar iščeš razloge, potem to pomeni, da je vsaka izbira zgolj navidezna, saj boš nekje nekoč našel svoj razlog za to, da si se takrat, ko si se odločal, odločil kot si se pač odločil in da je bila odločitev tako ali drugače pravilna. To pa ne samo, da je daleč od resnice; laž je. Laž in skrivanje pred samim sabo. In ko bo človek, ki se tako sooča z (ali skriva pred) življenjem nekje na tisti točki, ko bo izgubil duhovno in telesno dinamiko in ne bo več sposoben dosegati vseh zastavljenih in spontanih (ki s takim razmišljanjem to niso), ampak zato še toliko več vrednih ciljev, mu ta laž ne bo pomagala ama ništa. Ne bo mu preostalo drugega, kot da se še naprej slepi in vsaj sam pri sebi ostane na neki imaginarni ravni duha, zato da ni prisiljen naredit samomora.
V usodo meni pač verjeti ni. Zato ker, sploh takrat ko nekaj kapitalno zajebem, se hote ali nehote zavem tega, da za dano situacijo ne more obstajat noben pofukan razlog, razen tega, da pač zajebem. To pa zato, ker sem debil. In to, da sem debil, ni razlog ampak vzrok! za nastalo škodo. In situacija, v katero se spravim je posledica tega. Torej je vsako dejanje vzrok in posledica nekega drugega dejanja oziroma odločitve. Pravzaprav na trenutke še zmeraj ne vem, v čem je sploh razlika, predvsem pa se mi zdi očitno to, da ne morem iskat vzrokov v tem, kar se mi naj bi zgodilo v prihodnosti. Ok, mogoče bi šlo pri banalnih zadevah, kot recimo šola, ampak spet lahko rečem: razlog zato, da sem naredil izpit, je to, da sem se zadosti učil, razlog zato, da sem se učil, pa je to, da sem ga hotel naredit. Bolj primerno se mi zdi: vzrok zato, da se grem zdajle učit, je to, da hočem met ta izpit narejen. Če sem izpit opravil, je to zato, ker sem se dovolj pripravil, če se nisem, pa zato, ker sem dobil vprašanja, na katera sem znal odgovoriti. V vsakem primeru ni mogoče razmišljanje v stilu: ok, zajebu sm, ampak sej se bo popravl, ker se mora, ker je tko namenjen, ker se vse zgodi z razlogom/sej sm vedu da bom fuknu, k mi je blo usojen. Ne. Pač ne, tako ne gre. Iskanje vzrokov je mogoče težje, ker je bolj resnično, ampak je povsem bolj verjetno. Ker, tudi ko najdeš vzrok, moraš še zmeraj stati za sabo in svojimi dejanji. In na dlani imaš nove odločitve, ki jih moraš sam sprejemat in se potrudt čim več potegnit iz vsega in zmeraj bolj se začneš zavedat, da je vsak korak pomemben in da ni vseeno, kaj ti je storiti. In neka pretekla izkušnja bo služila kot vzrok za odločitev, ki bo prinašala nove posledice. Dejstvo je, da si nisi vedno za vse sam kriv in da na vse pač ne moreš vplivat, ampak to ni nobena kurčeva usoda, tako je svet narejen; stvari se pokrijejo al pa se ne pokrijejo. Vsaka situacija zahteva svoje odločitve, ima svoje izhode in svoje žrtve. Vsakič je drugače in predvsem ni linearno.
Tako da iskanje razlogov sploh ni optimističen razgled sveta, ker sploh ni razgled. Ker je slepota. Ker je pomoje na mestu, da se v odločitve spuščaš z optimizmom in ne kot poraženec by default, obenem pa z zavedanjem, da vedno tvegaš tisto, za kar se nisi odločil. Če pa že pristaneš na nezavidljivi točki, v tem primeru vsaj veš, da si se spravil tja sicer po neumnosti, a z odprtimi očmi in s takratnim zavedanjem tega kar delaš in tega, kar se morda bo, morda pa ne bo zgodilo. Sicer ti je po napačni odločitvi kasneje vedno žal, ampak veliko manj, če je bila pravilno sprejeta. Najlažje je rečt, usoda me je zjebala, sicr sm si sam kriv, ampak v resnici si nism, sej nekje tiči razlog za vse. Če se gre po tej poti, potem ni druge, kot da je razlog za vse pač bog. Iz katererekoli smeri gledano. Bog je kriu da smrdim pa da mam mejhnega tiča. Pa ni res. Za to, da smrdim, sm si kriv sam, ker se ne tuširam, če pa se tuširam, se ne tuširam dovolj pogosto; zato da mam mejhnega tiča sta pa neposredno kriva starca, če se gre še mal naprej pa vse rata še mal bolj zakomplicirano. Mogoče, če je vse, kar pravijo res s tem modelom (bogom namreč), dejansko je on kriv za to, ampak je prej kriv še za marsikej drugega.
Ma dej, dost mam, grem se zahorsat, bom že pol najdu razlog en dan.

Cuboy's the name Cuboy's the game

kle mate hayden, da se naute zgražal

itak nč ne sodelujete, pizda ste bedni
nej en objau nude pics al neki

bodi super zvbheeehh... zvezdbhhaaahaaah...

bwuuaaaahahahaaahahaahhaahahaaahaa

toj najbol, česa tazga svet še ni vidu ahahhaah, še napisat ne morm, kva če bi mogu povedat. rok kosmač for t3h win. žou ne najdem nobenga filma na netu, če gdo najde nej prlima, ampak usi to nujno gledat u nedelo zvečer (enkt, nevem gdaj k zmer ujamm ponovitou kr enkt)

no, zadovoljite/zadovoljujte se s tole sliko:

hmal bo en let

ok, dau sm nou template, k mi je šu un na kurac. lahk še fonte pa use nekje spreminjam, sam bom to en drug dan, k se mi ne da drkat, grem raj strange days gledat, k učer sm biu pijan in nism nč vidu.  pa mamo shoutbox, ki je kewl. pa piše je pa ni kru, kar je tut kewl. sicr pa je treba linke apdejtat, tko da nalimite sm kšne kul linke, pa bom dodou en dan, k se jih mal nabere.
pa povjte če je kul tok na izi templejt. men sede. itak more en enkt mal napimpat, k js ne znm.
hotu sm še eno slikco enga goloba nalimat, sam ne vem zakva noče, bom probu šeenkt.

zdj smo zihr še bl kul k prej
al nismo?

aja pa djte si gugl akaunte narest, da se bote lahk nazaj upisal
ce mate gmail se sam s tem upisete, ce ne pa povejte k ma mse miljardo invajtou

edit: ok, tagi delajo. tko da zdej, vsak k napiše post, nej tm spodi k maš labels neki še svoj nick napiše, pa bom use poste editou ob prilki, zato da bo bol pregledno in bo vsak meu svoje poste na kupu.

edit2: zdej ma vsak svoj label, tko da lahk označujete svoje pizdarije.
glede na to, da mate eni bl u pizdi frekvenco; še zmeri čakamo žgurjev vseobsegajoči prispevek. če tega ne bo v kratkem, te bom mogu citirat, tko da na ekran z njim:P

Raport

Spoštovana gospoda in cenjene ženske,
nemara je nekaterim od vam že znano, da sem se nedavno mudil v talilnem loncu, živčnem vozlišču globalnega kapitalizma, velikem jabolku oziroma mestu ki ga je pretresla smrt nekih dveh dvojčkov in zdaj zaradi dveh preminulih šmrkavcov besni po svetu.
Seveda je govora o ponosu svobodnega sveta Novaji Petropavlovsk Kamčatskij, gre za tisti tip mesta za katerega radi rečemo, da ima dolgo preteklost a kratko zgodovino. Na tem mestu se žal ne morem spuščati v podrobnejše historične analize, navkljub temu pa bi dragega bralca utegnil zanimati mit, ki govori o nastanku tega mesta. Na začetku so bili splavarji in kot pri vsakem poslu, ki je podrejen mehanizmom trga, se je tudi tu kaj kmalu oblikovala konkurenca. Bojda naj bi bil prvi legendarni splavar neki tovariš Volgin, ki je svoje nesrečne potnike prevažal po Volgi. V tistih časih so bili varnostni kriteriji še znanstvena fantastika zato je potovanje ponavadi preživel le vsak deseti potnik, pa še ti so bili podvrženi ostrim carinskim pregledom in nemalokrat se je zgodilo, da je Volgin preživele srečneže, kar takoj moral odpeljati nazaj, saj jih spodnji bolj razviti deli Volge niso bili pripravljeni sprejeti. Z leti so se krivice kopičile, skopuški Volgin pa je koval dobiček na račun nesrečnih duš. Med največjimi užitki, ki si jih je privoščil v svojem mizernem življenju je bilo štetje zlatnikov, katere si je nepravično prisvojil. Rad se je zaprl v svojo zanikrno kamrico, živčno zadelal vse odprtine svoje smrdeče izbe, da le ne bi vanjo prodrl pogled koga nepoklicanega, ter s tresočimi prsti razvezal svoj mošnjiček. Često ga je oblivala zona med tem, ko je štel svoj krvavi denar in nenehno ga je dušila misel, da se ne bo kdaj zarekel in komu izdal svoj zaklad, potem ko bi spil kakšen kozarček domače vodkaje prveč.
Precej vode je moralo preteči, da je nekdo končno ugotovil, da obstaja tržna niša in da obstoječa monopolistična ureditev, ne dopušča celovitega razvoja regije in zadovoljive konkurenčnost.

A naposled je nevidna roka trga vendarle poskrbela tudi za to neskladje. Tovariš Lenin je zasnoval konkurenčno splavarsko podjetje, katero je plulo po reki Leni in malemu človeku zagotavljalo dostojen in varen prevoz v svetlejšo prihodnost. Volgin je bil ob takšni ponudbi kaj kmalu obtožen, uveljavljanja nelojalne konkurenco ter obsojen na dosmrtni hišni pripor. Legenda pravi, da naj bi med tem, ko je zapuščal sodišče vzkliknil: In vendarle teče!
Kakorkoli že, s tem so se začeli Petropavlovsku pisati boljši časi in v neverjetno kratkem času je doživel rapiden razvoj.
Soviet cola, Kolhoz- Mart, McMajakovski in Marlborokovski čikaparat so danes uveljavljene znamke, ki pričajo o uspešnosti tržnega sistema, ki vsem zagotavlja enake možnosti in katerega sladke sadove danes uživamo.

Vožnja s tradicionalnim leninističnim splavom je še danes pravo doživetje, ob neverjetnem razvoju tehnologije je znanstvenikom uspelo smrtnost med potniki znižati na zanemarljivih 30%. (v ozadju moderni Petropavlovsk)


Nadvse razširjena je umetnost na prostem, saj po mestu tava, kar precej umetnikov na svobodi in ne bodite presenečni, ko boste sredi kakšne avenije uzrli nekoga, da v golo skalo klesa svoj trenutni navdih:


Ni kaj, še eno novo ekonomsko politiko in en new deal nazaj so prebivalci živeli v lesenih brunaricah, danes pa se ponašajo z jeklenimi stolpnicami:


Med najbolj priljubljene turistične destinacije še zmeraj sodi, tako imenovana baba z baklo :


Petropavlovčani še danes radi zahajajo v svoje priljubljene pube, ali kot jim sami pravijo Grand central station:


Zlata krogla še nima povsem pojasnjenega izvora in je predmet srditih znanstvenih razprav, en del znanstvenikov pravi, da gre za Volginovo umetnost- na stara leta naj bi se namrec pokesal in vse svoje zlatnike pretopil v kroglo, medtem, ko drug del znanstvene javnosti pravi, da je ta hipteza bullshit.


Med svojim kratkim bivanjem se mi je uspelo celo infiltrirati v palačo Centralnega komiteja splavarjev vseh voda:



In nenazadnje mi je uspelo odpreti tudi prvo skvanovsko ambasado, ki bo še okrepila odnose med našimi prijateljskimi narodi. Za neposvečene lahko zgolj pripomnem, da gre pri skvanizmu za prostozidarsko ložo ustanovljeno v Bratislavi v zgodnjem 21. stoletju.

b

ma neki je blo treba postat