eno vprašanje

Ob branju neke debate na mislec.net, se mi je porodilo tole vprašanje, o katerem sem sicer že intenzivno razmišljal pred časom, ampak ne v realnem času, zato so bli zaključki dokončni, samo preden sem se zjutraj zbudil:)

Torej, če je možno univerzalno spoznanje in če predpostavimo to definicijo boga, da le-to bog poseduje, oziroma, da on sam je to spoznanje, to pomeni, da bog misli sam sebe in s tem tudi ves obstoj. To pa bi pomenilo, da s tem, ko bog misli sam sebe, sebe tudi ustvarja. S tem pa ustvarja tudi naravo in posledično človeka, oziroma vse, kar je živo. Živo pa je zato, ker s tem, ko bog misli, da je to živo, življenje ustvarja. No, bluzim, skratka, s tem, ko bog misli človeka, ustvarja njegove misli; torej jih tudi misli. To pa bi pomenilo, da tudi človek misli boga, in da sproti, ko misli, sam generira tisto, kar misli - to kar človek misli, sproti ustvarja boga, ta pa ustvarja človeka, oziroma to, kar on misli. Se pravi, je odnos človek - bog (ne spoznanje tega odnosa!) pravzaprav vsa resnica, oziroma absolutno spoznanje. Sprašujem se, ali je res lahko to tako enostavno?!

EDIT:
Nisem niti mislil nič z biblijo, pa krščanskim bogom, to me interesira bolj kot zanimivost; al pa da bi živel z neko notranjo resnico pa neki, bog samo kot izraz za vsevedno, nadčloveško, absolutno kakorkoli že, teh definicij je itak milijon. Ta odnos človek - bog, je bla pravzaprav bolj kot ne, nepomembna, impulzivna opazka.

Razmišljal sem bolj v stilu, izraz bog je izraz za absolut. Ta absolut je pač cel sistem. In če ta absolut misli, potem misli sebe, s tem pa misli tudi človeka. Človek pa ne misli sebe, ampak misli iz sebe, torej misli njega, saj drugega ne more misliti, ker drugega sploh ni. In to je pač vse, avtomobili, cucek, sladoled, cerkev, klavnice činčil za kožuhe, etc. Torej, čeprav ti razmišljaš kot posameznik in kao racionalno in ne tako, kot ti to pogojuje na primer vera ali družba in sprejemaš svoje, zavestne odločitve, je to še zmeraj pogojeno z neko drugo mislijo - s tem absolutom, ki misli tebe in tvoje misli, ampak jih ne misli tako kot jih ti misliš, zato pa ne definira samo on tebe, ampak tudi ti njega. To, kar misliš zdaj, pogojuje to, kar je on mislil prej in ne obratno (i think:S). V bitju je absolutno in v absolutnem je človeško. In vse je absolutno.

Ne znam več naprej zaenkrat, itak so blodnje, pa zdj se mi ne zdi več tok enostavno;P
Bom že dojeu en dan, it just crossed my mind. mam vsega dost za dons.