Ne mravlja ne pajek

Francis Bacon, si je zamislil, da je najvišji smoter znanosti, ta da služi človeku pri njegovem obvladovanju narave. Človek naj postane gospodar narave, ona pa naj se mu nudi v užitek ter naj stoično prenaša njegove kaprice.
Kaj je s tem mišljenjem narobe? Nič, razen tega, da je napačno in da vanj verjamemo ter ga prakticiramo še danes!
Vprašajmo se zakaj kapitalizem sploh lahko funkcionira? Če na tem mestu odmislimo, izkoriščanje ljudi, presežno vrednost, ki jo ustvarjajo in s tem seveda profite, pridemo do preproste ugotovitve... Narava nima cene!
Vse okrog nas ima ceno, računalnik na katerega v tem trenutku tipkam, stol na katerem sedim, radio katerega vmes poslušam ipd. Le narava nima cene, kar je seveda logično.
Prvobitna akumulacija kapitala, ki je nujni predpogoj za razvoj vsakega kapitalističnega gospodarstva se izvaja prav na račun narave. Spet se vračamo k že prej omenjenemu odnosu gospodar/hlapec. Človek je razvil svojo znanost in pozitivističen pogled na svet, naravo je začel meriti, ugotavljati naravne zakonitosti, jo izražati v statistikah itd.
Uveljavil se je mehanicistični pogled, nastala je iluzija da človek narave ne samo razume temveč jo je sposoben celo spreminjati, ko pa jo povečini zgolj uničuje. Vzemimo zgolj aktualni primer, ko se je slovenska država zadolžila za gradnjo novih avtocest. Avtocesta ne redefinira samo časa, ki je potreben za pot s točke A do točke B. Temveč na novo opredeli tudi sam prostor v katerega je postavljena saj vanj grobo poseže.
Kakšen pa je v resnici cilj te krajše poti? Višja kvaliteta življenja prav gotovo ne, res ne vem koga na dolgi rok osrečuje in notranje izpopolnjuje ta krajša pot. Gre za vpetost v širše procese znotraj katerih si država kot je Slovenija ne mora privoščiti, da odneha, da postane prva. Prva, ki bi dejala:" Imejte svoje avtoceste, mi pa bomo denar raje vlagali v okolju prijazno tehnologijo". To bi bila nadvse prisrčna, a obenem naivna poteza. Predstavljam si pogovore po bruseljskih hodnikih:"Najprej jim znori predsednik, sedaj pa so nori že vsi po vrsti"...
Skratka človek ni gospodar narave in nadvse nevarno je da se kot takšnega dojema, človek je integralni del narave. Je politična žival sposobna političnega delovanja, zato do narave nosi večjo odgovornost kot druga živa bitja.
Če se vrnemo k na začetku omenjenemu F.Baconu, lahko izpostavim njegovo metaforo proti njemu.V svojem iskanju nove metode za novo znanost, ki bo človeku omogočala gospodarjenje nad naravo, kritizira dva tipa razmišljanja.
Na eni strani označi racionaliste za pajke, ki gradijo občudovanja vredne sisteme mrež, vendar pri njih vse prihaja od znotraj in nima nobenega stika z realnostjo. Nasproti njim kritizira empiriste, ki so kot pridne mravlje in na kupe znašajo ogromne količine informacij, potem pa ne vedo kaj bi z njimi počeli.
Človek v odnosu do narave ne sme biti ne pajek, še manj pa mravlja. Narave ne sme zgolj misliti, ali pa jo zgolj preučevati. Morali bi se zavzemati za sintezo obojega. Naj za konec navedem misel M.Foucaulta:
»Človek je tisočletja ostal to, kar je bil za Aristotla: živa žival, ki je poleg tega, sposobna političnega obstoja; moderni človek je žival v politiki, katere življenje živega bitja se postavlja pod vprašaj.«