nekoč sm slišal stavek: ˇvse ma svojo mejo", v mojem mišljenju pa ga kombinira: ˇpovprečje je seštevek vseh ekstemov." Vprašanja pa se postavijo ob meji ni sicer se sprašuemo kaj je je meja? In kakšni/kateri so ti ekstremi? Vprašaš se, kolikšno količino alkohola si sposoben zliti vase, in kaj si s tem dosegel; in ne nazadnje, kaj se dogaja pod to dozo? Odgovor se skrriva v dejanjih, ki jih pod to dozo dejansko dosežeš. Kaj dosežeš? Kdo bi vedel, pod dozo spomin variira od resnice, do resnice, ki si jo ustvariš/ustvarjaš sam, giblje pa se po doseženih, narejenih in prirejenih spominih, ki jih dela droga; torej substanca, ki izničuje zadržke in združuje svetove. Svetove porečete? Ja, svetove, svetove, ki niso podobni ničemur drugemu, kot gejevskim debatam, ki se sicer nikoli ne bi odvijale tako, kot so se, ko so bili vsi člani le-njih(czviezl, is that it, the guy from the first one?) na vsaj eni od omenjenih substanc, na katerih si delijo določeno zvrst razmišljanja in količino navidezne odprtosti. Alkohol? Ja, pri tem se vedno začne in konča, ampak tukaj se govori o globljih zadevah, t:j. zadevah, ki imajo pod sabo kemično formulo, ki si je povprečen osebek ne zna razložiti, zna pa si razložiti dogajanje pod njenim vplivom, preden stvar popusti in začne sprožati neke moralne pizdarije, ki bi bile primerljive le z brezpogojno družinzko ljubeznijo. Abssurd? Se razume, zato so vedno izrečene stvari, ki sicer so na mestu, ampak nikoli ne bi prišle ven če ne bi bil vsak udeleženec debate pod vplivom tiste substance, katera na njega pač tisti trenutek vpliva, v večini primerov kombinacije alkohola in ekstzija. Vse skupaj je pač nek medsebojni egotrip, dokler ne spznaš bejbe (to je oseba ženskega spola, najverjetneje v isti ali približni starstni skupini), ki s svojo osebnostjo najmanj očara sogovornika, ali pa ga celo pusti brez besed. Brez besed v smislu nezmožnosti kakeršnegakoli pametnega odgovora na zastavljeno vprašanje/dejstvo. Z osebnostjo? Ja, dejansko obstajajo bejbe, ki posedujejo omenjeno krepost. Ta vrlina se kaže tako, da se določeni osebek postavi ob njen bok, s predefiniranimi odgovori na karkoli, ki pa se izjalovijo takoj, ko bejba izrazi tisto, kar pač hoče v tistem tenutku izrazit, izraža pa točno to, kar osebka (moškega spola) fascinira in mu s tem izniči obrambo na njen napad, ki sicer ni mišljen kot napad, ampak zgolj kot izraz dejstev, na katere subjekt ni zmožen odgovoriti, zaradi količine zaužite droge in predvsem, zaradi načina, s katerim doživi razsvetljenje ali nepopisni strah, ki si ga ne zna razložiti. To pelje le do tega, da se osebek na koncu zapre v svojo sobo in razmišlja, kaj bi /bo(kao) nekoč lahko dosegel. In dosegel bo...