spam
spamspamspamspam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam evil spyware spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam spam
5 comments:
Hmmmmmm, ne vem če se strinjam, teza, ki jo razvijaš v tretjem odstavku četrte knjige je skrajno vprašljiva nakazuje neke vrste težko opredeljujočo stvar, ki je na tem mestu ne nameravam poskušati poimenovati, no pa venadr všeč mi je da ima zgodba tekočo in lepo berljivo rdečo nit in da se ne izgubljaš v nepomembnih detailih, kar je bila često napaka naturalistov, prav to pa je tisto, kar dela njihova dela(kdo tu sploh dela?!... jaz namreč samo občasno berem Delo) malce težko berljiva, v tem smislu je tvoj tekst pravo olajšanje v nekem smislu je lahko primerljiv z literarnim Donatom, ki hitro potegne in je prav zato koristen za zmeraj novo in novo prebiranje, kot sem že dejal težjih tekstov, ki velikokrat zapadejo nemumni napaki, da se izgubljajo med različnimi besedami in zato njihova pisanja izpadejo patetično razdrobljena tvoje pa ima to ključno prednost da je homogeno kot granitna kocka in je zato primereno da ga nekomu vržeš v glavo, če te seveda razjezi, ampak jezen bi seveda bil če ne bi bral tvojega teksta ki je v tem smislu pravo olajšanje, naj ne pozabim na nadvse nepričakovan zaplet, ki ga avtor za razliko od vseh tistih ki zgolj "spemajo" uporabi v predzadnjem odstavku, ta zaplet je v resnici le antiklimaks, ki odraža neznosne proktalgične(t.j. nevralgične bolečine v anusu), pa naj vse skupaj ne izpade kot golo hvalisanje, nezdostna raba ločil, zna avtorja stati še kar precej, oguljufanih finančnih transakcij, vendar pa mislim da je na dobri poti da se zapiše med tiste redke pisce v zgodovini, za katere bodo dejali da jim je njihova skrajna brezbrižnost, drznem si reči celo jebivetrstvo zagotovilo večno mesto med tako uveljavljenimi literarnimi velikani kot so Odoaker,Franc Pukšić in seveda J.Joras. Na tem mestu je morda malce pretenciozno govoričiti o nešteti rimejkih, ki jih bomo vpričo te klasike prav gotovo deležni. Brez dlake na jeziku(saj je v pomfriju;) pa lahko zatrdim da gre za pravo malo literarno revolucijo, malce sem seveda nejevoljen ampak samo zato, ker me čakajo mnoge neprespane noči, ki jih bom prisiljen prebedeti ob pričakovanju morebitnega nadaljevanja.
đizs anej...
sam res
ej virus mam
LOL sej ne!!!1!
Post a Comment